September je velikokrat tudi čas za nove začetke. Zato vabljeni, da se nam pridružite v 2. generaciji mentorskega programa PRSS – PReskok. Zakaj? Ker je bila prva uspešnica in ker verjamemo, da je lahko druga še boljša.

Vabimo vas k sodelovanju v raziskavi, ki se osredotoča na interno komuniciranje in digitalno preobrazbo.

Včeraj smo v prostorih konferenčnega centra A1 Slovenija podelili Prizme, nacionalne strokovne nagrade za odličnost izvedenih komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi.

Magistrirala sem iz poslovnih financ, z visoko oceno. Magistrsko delo je obravnavalo model optimalne strukture kapitala. Po zagovoru mi je predstojnik katedre prof. dr. Ivan Ribnikar dejal: »Edita, veste, modeli so - modeli. Treba jih je razumeti in prilagoditi okolju.« Razumela sem, kaj mi je želel sporočiti. A takrat še tega nisem znala narediti. Desetletje in pol kasneje mi je njegova modrost prišla prav, okrepljena z izkušnjo projekta Gazela. Slovenci – tedanji Gospodarski vestnik - nismo bili prvi, ki smo organizirali izbor najboljših med najhitreje rastočimi podjetji. Smo pa znali danski pristop prilagoditi lastnim potrebam in z izborom krepiti v družbi potrebne vrednote: rasti, uspeha in širine. Upali smo si narediti drugače, po svoje. S tem pogumom se je v Sloveniji v letu 2007 oblikovala metodologija Zlate niti. Avtentična, usmerjena v kakovost odnosov. Utemeljena na svetovnem znanju iz tujine in svetovnem znanju Slovenije. Drznili smo si vizijo izbora najboljših zaposlovalcev peljati v življenje. Postali smo prva država na svetu, ki redno letno v podjetjih izmeri kakovost odnosov. Že 15. leto. V podatkovni bazi je preko milijon podatkov. Letos smo jih prvič dali v obdelavo kolegom na Institutu Jožef Stefan in osupnili nad tem, kaj zmoreta umetna in človeška inteligenca skupaj. Pristnost razumem kot nasprotje posnemanja ali poskušanja biti nekdo drug. Logika, zakaj s posnemanjem ne moremo zmagati, je preprosta: enačba uspeha je že vnovčena. »Zakaj se trudite biti najlepši bik, če ste lahko najlepša žaba na svetu,« je dr. Ichak Adizes, svetovno poznani strokovnjak upravljanja sprememb, vprašal vodilne v Črni gori. Ta je – tako kot veliko drugih držav – za svojo vizijo postavila ZDA.« Adizes pravi, da je posnemanje ZDA svetovni fenomen: »Če pogledava na primer ameriško filmsko industrijo. Filmi imajo močan kulturni vpliv in ljudje gradijo svoje sanje v veliki meri na prizorih iz ameriških filmov. Tako so tudi njihove sanje posledično ameriške in ljudje se tega pravzaprav sploh ne zavedajo.« Pristnost, ki je povezana z razlikovalnostjo, svetim gralom znamčenja, ustvarja konkurenčno prednost in (dodano) vrednost. Decembrski obisk EXPO Dubaj 2021 mi je utrdil prepričanje, da se pogum za pristnost obrestuje. Slovenci se – na svoj način - samozavestno postavljamo ob bok gospodarskim velesilam. Če je še do nedavno veljalo, da je Slovenija zibelka inženirjev, inovatorjev in pionirjev – le svet tega še ne ve – je EXPO Dubaj to zagotovo spreminjal. Slovenija se je svetu predstavila kot zelena, ustvarjalna in pametna. Na izpostavljeni lokaciji, neposredno ob vhodu v trajnostni del EXPO Dubaj, je obiskovalce nase opozorila z bujno, šest metrov visoko zeleno steno Urbanscape. Izdelal jo je slovenski Knauf Insulation in v njej je bilo kar 45.000 rastlin. Goste paviljona so poleg digitalno in interaktivno predstavljenih naravnih lepot ter športnikov samozavestno nagovorili nadčasni dosežki slovenskih inovatorjev, ki so iz preteklosti navdih za vizije prihodnosti. Obiskovalec je izvedel za Hermana Potočnika Noordunga, avtorja teorije, ki je človeštvu omogočilo polet na Luno, Edvarda Rusjana, ki je z bratom Josipom izdelal svoje prvo letalo EDA in leta 1909 poletel z njim in potem, da se danes Slovenija oziroma slovenski Pipistrel ponaša z vodilnimi ultralahkimi letali na svetu. Svetu smo sporočali, da imamo gibanje v sebi, najstarejše kolo z osjo na svetuje bilo najdemo prav na ozemlju Slovenije – inovatorji mobilnosti smo bili torej že 5.000 let nazaj, danes pa soustvarjamo avtomobile, ki znižujejo ogljični odtis ter vesoljske tehnologije. Beseda pristen, izviren, avtentičen izhaja iz latinskega authenticus ´izviren, verodostojen, lastnoročen, pripadajoč avtorju in grškega authentikos v enakem pomenu. Verjamem, da je naloga komunikacije in komunikatorjev, da krepimo pogum za pristnost. S spodbujanjem in s tem, da si upamo zaupati. Sami sebi in drug drugemu. S tem, da upamo in znamo – namesto dvoma v iskrenost namena – (u)videti v drugih priložnost za dobro in kaj lahko ustvarimo skupaj. Avtentični in tudi karizmatični vodje so tisti, ki to (že) počnejo in bodo sodelovali v pogovoru na okrogli mizi prvega dne 24. SKOJ. Veselim se žuborenja naših misli, ker vem, da bomo to, kar smo. Takšni kot smo. Rastoči, vsak dan boljši.

Volitve so potekale med 14. in 18. majem. V roku smo v PRSS prejeli eno prijavo s predlogom treh kandidatk (za predsednico in dve podpredsedniški mesti).